Krater is an emerging production space for transdisciplinary practices, which sprouted from the neglected, crater-resembling construction site near the city center of Ljubljana. By exploring the potential for world-making projects on the lands of anthropogenic ruins, Krater acts as the situated prototype of a terraforming agency. Site-specific production stations (papermaking workshop, wood workshop & myco-design lab) which consist of open access, ever-evolving workshop spaces, are set to create a dialogue with the impoverished crust of earth colonised with invasive and other feral plants. 

Taking the regenerative capacities of these pioneering species as its inspiration, Krater is set to produce environmentally conscious materials, practices and alliances which invite urban communities to open their eyes to the land and each other anew. Doing so, it reimagines wastelands as spontaneous gardens of human-plant companionships, working together towards building more interconnected futures. More ↗

KRATER je nastal v sodelovanju med društvom Trajna, društvom prostoRož, Društvom za permakulturo Slovenije, ob priključitvi društva Zavetišče za zavržene rastline ter društva Agrodivizija, oblikovalca Roka Oblaka in arhitektke/kuratorke Danice Sretenović.

Aktivni člani kolektiva Krater smo:

Danica Sretenović se kot arhitektka ukvarja z lokaliziranimi utopijami - kraji, koncepti in praksami. Trenutno je posvečena ustvarjanju ustvarjalnih delovnih mest, kulturnih programov in izobraževalnih formatov znotraj divje gradbene jame Krater. S svojim raznolikim ozadjem, ki prečka arhitekturo in oblikovanje, izobraževanje, kritično teorijo, kuriranje, filmsko ustvarjanje, odnose z javnostmi, je opremljena za koncipiranje nepričakovanih taktik, strategij in posegov. V poskusu preoblikovanja območja javnega se ukvarja z arhivi, ruševinami, kartografijami, zgodbami, mestnimi nujnostmi. Njeno delo je bilo predstavljeno na več mednarodnih filmskih festivalih in razstavnih prizoriščih ter nagrajeno z najvišjim nacionalnim priznanjem v arhitekturi - Plečnikovo nagrado.

Andrej Koruza, intermedijski umetnik in oblikovalec, ki deluje v okviru društva Trajna. Zanimajo ga regenerativne prakse in produkcijski procesi, ki lahko podprejo ekosisteme v katerih nastajajo. Na ustvarjalnem laboratoriju Krater skrbi za vzdrževanje infrastrukture, delovanje lesne delavnice in izvedbo izobraževalnih delavnic. 

Amadeja Smrekar je samostojna fotografinja in grafična oblikovalka, ki trenutno nadaljuje magistrski študij vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. S kolektivom Krater sodeluje kot strokovna sodelavka za dokumentacijo in vizualno komunikacijo pri projektih kot so Poletna šola Krater, Palača Divjine, BIO27: Forbidden Vernaculars, Podivjane okupacije ter različni kulturni in pedagoški dogodki. Njeno fotografsko delo je bilo objavljeno v številnih priznanih medijih, med drugim v E-fluxu, Koozarchu, ter slovenskih medijskih platformah RTV SLO, Delo in Dnevnik.

Sebastjan Kovač je diplomiral iz varstvene biologije in pridobil magisterij iz ekologije in biodiverzitete. Od 2018 je aktiven v društvu Trajna, v katerem je sodeloval pri projektih Podaljšano bivanje in Applause, osredotočenih na ustvarjalno razmišljanje o uporabi invazivnih rastlin. V kolektivu Krater vodi izobraževalne projekte za šolarje prve triade, kot sta Zvočna pravljica Zlatka in Mala šola urbane ekologije. Kot novinar deluje tudi v znanstveni uredniški ekipi Radia Študent. Od leta 2021 je zaposlen pri Prirodoslovnem društvu Slovenije, kjer organizira državno biološko tekmovanje za osnovnošolce.

Gaja Mežnarić Osole, magistra oblikovanja na Goldsmiths University of London in so-ustanoviteljica društva Trajna, deluje na preseku oblikovanja, ekologije in aktivizma. Ustvarja prostore za oblikovanje diskurzov, politik in praks, ki raziskujejo podivjano naravo 21. stoletja. Delo osmišlja prek transdisciplinarnih sodelovanj, literature in pogovorov ter širi prek mednarodnih izobraževalnih programov, raziskovalnih projektov, razstav, javnih infrastruktur in regenerativnih materialnih kultur. Razvija znamko papirja iz invazivnih rastlin Notweed Paper in skrbi za delovanje ustvarjalnega laboratorija Krater na 18.000 m2 zaraščeni gradbeni jami v Ljubljani.

Rok Oblak, samostojni oblikovalec in rokodelec, ki živi in dela v Ljubljani. Zanima ga ustvarjanje z naravnimi in lokalnimi materiali, kot so divja glina ali biokompoziti iz gobnega micelija in rastlinskih vlaken. V okviru svojega dela koncipira nove metodologije proizvodnih procesov in organizira oblikovalske delavnice in dogodke za ustvarjalce vseh starosti. Sodeluje s produkcijskim centrom RogLab, v delavnici Levo pa od leta 2021 ustvarja tudi pod imenom Salto Dionys.

Anamari Hrup je umetniška in programska vodja projekta Zavetišče za zavržene rastline ter slikarka in oblikovalka nakita. Skozi svoje delo raziskuje ekološke smernice in tematike ter združuje slikarstvo, risbo, in ilustracijo. Poleg sodelovanja v tandemu Zavetišče za zavržene rastline, vodi še likovne tečaje in umetniške sprehode z risanjem in slikanjem po Ljubljani ter ustvarja nakit pod znamko Fabrica. Njeno umetniško delo je bilo razstavljeno v priznanih galerijah, uveljavlja pa se tako doma kot tudi v tujini.

Eva Jera Hanžek je zaključila študij slikarstva na ljubljanski ALUO. Na slovenskem umetnostnem in kulturnem področju je aktivna predvsem kot del umetniškega tandema Zavetišče za zavržene rastline, ki ga je tudi soustanovila. Od februarja 2019 je vpisana v razvid samozaposlenih na področju kulture. Trenutno je zaposlena v Lutkovnem gledališču Ljubljana in raziskuje možnosti soobstoja ustvarjanja in dela ob obilici igrive prisotnosti.

Primož Turnšek je magister mikrobiologije. Na Kraterju se ukvarja se s permakulturo, gojenjem gob, organizacijo dogodkov in delavnic. Redno deluje tudi kot strokovni svetovalec pri umetniških projektih, med katerimi so 'Repozitorij hrepeneče hibridke ali Kako priklicati simbionta' Saše Špacal, 'Gobe na koncu sveta' Polonce Lovšin ter 'Column Cultures' Roka Oblaka. Je prejemnik certifikata Made in Slovenia za embalažo iz glivičnega biokompozitnega materiala in keramično skodelico, ki sta jo izdelala z Rokom Oblakom. Trenutno dela v Gobnjaku, urbani gobarski kmetiji ter sodeluje v Permakulturni zadrugi Regrat.

Gaja Pegan Nahtigal se po študiju na Design Academy Eindhoven posveča ekosocialnemu oblikovanju. V svojem delu ustvarja javne programe za trajnostna mesta. Sodelovala je z različnimi priznanimi studii in organizacijami, med njimi AMO Architects, Wageningen University, Operatie Steenbreek, Onomatopee, Het Kloosterbos in Krater. Kot del ekipe Krater je soustvarjala projekte, kot so BIO27: Forbidden Vernaculars, Feral Palace in School of Urban Ecology. Trenutno ustanavlja svojo blagovno znamko "From Gaja", ki skozi znanje o nabiranju hrane in lokalnih ekosistemih izobražuje ter oskrbuje ljudi. Deluje tudi kot grafična oblikovalka.

Pri vzpostavitvi Kraterja so s svojim delom pomagali številni prostovoljci in podporniki: Neža Novak, Cristián Roman, Nina Rojc, Gorazd Kurent, Marko Turkuš, Karlo Hmeljak, Aleksandra Kansky, Gregor Klemenc, Taja Gorjan, Nina Dolar, Tina Pernuš, Nina Vidič, John Buscarino, Klemen Košir, Oriol Gracia Vallès, Petra Žumer Štrigl, Lara Jana Gabrijel Milanovič, Nina Dolar, Bojan Trstenjak Makar, Vladimir Borštnik in Damjan Kostič, Anna Kotova, Mladi za podnebno pravičnost. Z materiali in opremo so nas podprli Zavod Bob, Knjižnica REČI ter družina Štiglic.

Brezplačno rabo zemljišča je omogočilo Ministrstvo za pravosodje.

Ustvarjalni laboratorij KRATER nastaja v okviru projekta RUK (2019–2023). RUK je mreža raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. V tem interdisciplinarnem trikotniku razvijamo inovativne produkte in storitve za humano tehnologijo prihodnosti. Glavnino RUK sestavljajo partnerji iz vzhodne kohezijske regije skupaj s partnerji iz zahodne Slovenije: Delavski dom Trbovlje, Kulturno izobraževalno društvo KIBLA iz Maribora in Kulturno izobraževalno društvo PINA iz Kopra. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja med januarjem 2020 in decembrom 2021.

Grafično oblikovanje: Renata Šifrar / Mainly Afternoon, ilustracija: Tjaša Cizej, programiranje: Parabol Studio, lektura besedil: Žiga Rus, tipografija: EH Normal, avtor: Elias Hanzer. © 2021.