Ribnik Želja

Oblikovalsko-arhitekturna intervencija je nastala kot odziv na neravnovesja v vodnih ekosistemih, ki smo jih povzročili z izpusti zlatih ribic v naravo. Urbano zavetišče gosti ribice, ki so bile s pomočjo mrež ulovljene iz ribnikov in kalov, saj so tam začele izpodrivati ostale vodne prebivalce. 

Namesto da bi jih ubili ali nahranili živali v živalskih vrtovih, ribice na Kraterju nadaljujejo svoje življenje. Vodni ekosistem deluje kot urbani ribnik z akvaponiko, ki vzpostavlja simbiozo med rastlinami, ribami in ljudmi. Ribe s svojimi izločki nudijo rastlinam potrebno hrano, rastline pa ribam omogočajo čisto vodo. Ker se ribe prehranjujejo tudi z ličinkami komarjev in drugih insektov, pa s svojo prisotnostjo prispevajo tudi k bolj prijetnemu druženju na Kraterju.

Ribnik želja s pomočjo interaktivne instalacije obiskovalce vabi k poslušanju zvočne pripovedke, v kateri lahko tudi mlajši poslušalci izvedo vse o bogati zgodovini povezav med človekom in zlato ribico ter vzrokih za njeno invazivno naravo danes.

Če imate tudi sami doma zlato ribico in bi si želeli poskrbeti za njeno dobrobit, si lahko navodila za dobro ribjo oskrbo preberete na naslednjih povezavah: Urbani ribnik z akvaponiko, Zlata ribica - carassius auratus auratus. V kolikor za svojo zlato ribico ne morete več skrbeti in si jo želite oddati v varno oskrbo, pokličite veterinarja Petra Maričića na tel.: 040 662 850.

Projekt je nastal v sodelovanju med društvom Trajna, društvom prostoRož, veterinarjem Petrom Maričićem, izumiteljem in promotorjem urbanega ribnika z akvaponiko in glasbeno ustvarjalko Aljo Petric.

Projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.